Konflikt na Bližnjem vzhodu: smo na pragu polne regionalne vojne?

Pred natanko enim tednom so Združene države Amerike skupaj z Izraelom začele izvajati t. i. obrambno operacijo za zaščito civilizacije, kot jo je poimenoval ameriški predsednik Donald Trump, in napadle Iran.

Nad Teheran so poletele številne rakete, ki so povzročile veliko razdejanje, v enem od napadov pa je bil ubit iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej – po mnenju ZDA in Izraela eden od ključnih sovražnikov.

Sledil je silovit odgovor iranskih sil, ki so nad Izrael in proti ameriškim vojaškim bazam v državah ob Perzijskem zalivu poslale balistične rakete in brezpilotne letalnike. Ker so iranski izstrelki zadeli cilje v zalivskih državah, nekateri pa so poleteli še dlje, so razmere na Bližnjem vzhodu zelo napete in zaostrene.

Ob tem je Izrael ponovno začel napadati predele Libanona pod nazorom gibanja Hezbolah, ki velja za ključnega regionalnega zaveznika Irana in uživa močno finančno ter vojaško podporo režima iz Teherana.

Krvava statistika prvega tedna spopadov

Po podatkih iranskega Rdečega polmeseca je v uničujočih zračnih napadih na Iran umrlo že najmanj 1.332 ljudi, medtem ko se število žrtev v Libanonu po silovitem izraelskem bombardiranju Bejruta bliža številki 130. Eskalacija pa ni prizanesla niti regiji; iranski povračilni udarci na ameriška oporišča in logistične točke v Perzijskem zalivu so terjali prve žrtve med ameriškimi vojaškimi silami v Kuvajtu ter civilne žrtve v Združenih arabskih emiratih, Bahrajnu in Omanu.

Eskalacija razmer na Bližnjem vzhodu je regijo potisnila v veliko negotovost, zato so številne države po svetu v začetku tedna sprožile eno največjih evakuacijskih operacij v zadnjih letih, da bi svoje državljane, ki so obtičali v zalivskih državah in širši okolici, spravile varno nazaj v domovino.

Zatresli so se tudi svetovni gospodarski trgi, saj so cene nafte sunkovito narasle, medtem ko je strateško pomembna Hormuška ožina praktično povsem zaprta, kar močno ogroža globalno oskrbovalno verigo.

"Situacija za zdaj omejena, vendar nič ne kaže na umirjanje razmer"

O tem, ali smo na pragu vsesplošne regionalne vojne ali gre vendarle še vedno za omejen konflikt, smo se pogovarjali s profesorico s katedre za obramboslovje na ljubljanski fakulteti za družbene vede Jeleno Juvan.

Po njenih besedah gre trenutno še vedno za precej omejen spopad, ker zalivske države, ki so bile "povlečene v ta konflikt" oziroma so bile v zadnjem tednu tarča iranskih raketnih izstrelkov, na te napade niso odgovorile, razen s svojimi sistemi zračne obrambe.

"Te države bi sicer imele vso pravico odgovoriti na napade in izvesti protinapade na Iran, vendar tega niso storile in ohranjajo obrambno držo. Tako gre še vedno za omejen spopad, večinoma na relaciji med Izraelom in Iranom, čeprav Iran občasno pošlje izstrelke ali brezpilotne letalnike tudi v druge države na Bližnjem vzhodu; včeraj, mislim, da celo v Azerbajdžan. Za zdaj je situacija omejena, vendar nič ne kaže na umirjanje," je za N1 ocenila Juvan.

Meni pa, da je v prihodnjih dneh in tednih mogoče pričakovati še močnejše skupne napade ZDA in Izraela na cilje v Iranu.

Zakaj zalivske države vzdržujejo obrambno držo?

Zalivske države – Združeni arabski emirati, Katar, Kuvajt, Savdska Arabija, Bahrajn in tudi Oman – so dolga leta vzdrževale status nevtralnih držav, zaradi česar so veljale za oaze miru, stabilnosti in blaginje v tej regiji. Iranski napadi na ameriške vojaške cilje v teh državah so varnostne razmere v Zalivu močno zaostrile. Ob tem pa sta ključni vprašanji, ali bodo te države še lahko vztrajale pri svoji nevtralnosti, in kaj bi pomenilo, če bi s svojimi silami odgovorile na iranske napade?

"Če bi zalivske države napadle nazaj, bi se v tem primeru konflikt verjetno razvil v polno vojno na področju celotnega Perzijskega zaliva. Poleg ozemeljske škode bi to povzročilo še neizmerno ekonomsko škodo, še posebej, ker obstoj teh držav temelji predvsem na gospodarstvu. Zalivske države so v nemirni regiji ustvarile nekakšno oazo miru, kjer se ljudje počutijo varne in ponujajo priložnosti za vlaganje in rast novih podjetij," je ocenila Jelena Juvan.

Dodala je, da se voditelji zalivskih držav zelo dobro zavedajo, kaj bi pomenilo, če bi se vojna na tem območju povsem razplamtela, zato trenutno delujejo zgolj in samo obrambno, saj si morebitne eskalacije spopadov res ne želijo.

Po njenem mnenju je Izrael izkoristil trenutne razmere in "namenoma sprovociral širitev konflikta še na Libanon". Izraelske sile so namreč v času nedavne vojne v Gazi močno obstreljevale cilje gibanja Hezbolah v obmejnem območju in okolici Bejruta. Spopadi so se nato umirili, še posebej, ko je bil podpisan Trumpov načrt za mir v Gazi, ki je na tem območju po več kot dveh letih krvave vojne vzpostavil krhko premirje.

Na vprašanje, ali bi se v konflikt lahko vključil tudi Hamas – ki je oktobra 2023 v Izraelu izvedel teroristični napad, ki se je po silovitih napadih izraelskih sil prelevil v dvoletno vojno v Gazi –, je Juvan odgovorila, da je za kaj takšnega zelo malo možnosti.

"Hamas vojaško ni več tako močan, kot je bil. Izraelska vojaška delovanja v Gazi so ga zdesetkala, vplivala so na njegovo celotno poveljniško strukturo, pa tudi premirje je vplivalo na njegovo učinkovitost. Trenutno Hamas ni ključni akter v regiji," je navedla.

Zakaj Francija načrtuje širitev svojih jedrskih zmožnosti?

Dogajanje na Bližnjem vzhodu v zadnjem tednu še posebej podrobno spremljajo tudi voditelji na evropskih tleh. Čeprav se eskalacija dogaja razmeroma daleč od stare celine, pa so številni analitiki prepričani, da bodo posledice vojne zelo močno prizadele Evropo in njeno gospodarstvo.

Ob tem so nekatere države priskočile na pomoč ZDA in jim omogočile uporabo njihovih vojaških oporišč v regiji, nekatera so tja poslala tudi svoja vojaška letala. Precej je odmevala tudi napoved francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je v začetku tedna dejal, da Francija načrtuje širitev svojega jedrskega arzenala. Francija je namreč edina država Evropske unije, ki trenutno poseduje jedrsko orožje.

Po mnenju obramboslovke Jelene Juvan gre za zelo nevarno retoriko, ki pa ima svoje korenine še iz časa, ko se je leta 2022 začela vojna v Ukrajini, ko je Rusija začela groziti z uporabo jedrskega orožja.

"Očitno jedrski dejavnik spet postaja eden ključnih elementov vojaške moči države. Izjavo francoskega predsednika je mogoče razumeti tudi v luči krhanja odnosov z ZDA. Evropa očitno v prihodnje ne bo več mogla brezpogojno računati na ameriški jedrski dežnik, zato mora okrepiti lastnega. Tega pa lahko znotraj Unije zagotavlja le Francija," je zaključila Juvan.